Svojo več kot štiri desetletja dolgo kariero, je arhitekt Marijan Gnamuš posvetil oblikovanju. Diplomiral je pri prof. Edvardu Ravnikarju z diplomsko nalogo iz oblikovanja, bil soustanovitelj in prvi sekretar Bio – bienala industrijskega oblikovanja, desetletja uspešen oblikovalec v timu Iskra Design in nazadnje profesor na Oddelku za oblikovanje ljubljanske Akademije za likovno umetnost.
Desetine uspešnih dobro oblikovanih izdelkov, pa veliko osnutkov, ki iz nerazumljivih razlogov niso bili realizirani, je predstavila njegova monografska razstava leta 1995 v izvedbi AML. VEČ…

Leta 2004 je Zavod Big uvedel zbirko »Brezčasno slovensko oblikovanje«. Namenjena je predstavitvi najbolj opaznih izdelkov avtorjev, ki so uveljavljali oblikovalsko prakso doma in v svetu.

V preteklih treh letih so se v to zbirko najbolj prepoznavnih izdelkov uvrstili:

Steklenička Cockta, 1953, Sergej Pavlin
Stol REX, 1954, Niko Kralj
Mikrofoni MD9, 1963, Marko Turk
Kiosk K-67, 1966, Saša J Maehtig
Počivalniki Gondola, 1969/70, Oskar Kogoj
Telefon ETA, 1978/79, Davorin Savnik
Motorno kolo ATX 50, 1983, Igor Rosa
Univerzalna električna ročna orodja, 1960 – 1970, Albert Kastelec
Pobi, polnilec akumulatorjev, 1973, Marijan Gnamuš

Oblikovalec z enim najdaljših oblikovalskih stažev pri nas. Čeprav po svoji osnovni izobrazbi in usmeritvi grafik, se je v začetku sedemdesetih let soočil z zahtevno in v tistem času še obrobno nalogo oblikovanja družine električnih ročnih orodij za Iskro. Že s prvimi poskusi, je vzbudil veliko pozornost javnosti in priznanje stroke. Gre za celo serijo premišljeno ergonomsko, funkcionalno in estetsko dovršenih ročnih električnih orodij, ki so požela vrsto priznanj tudi na tujem in kar je najpomembneje - zadnje, le rahlo popravljene verzije se proizvajajo in uspešno tržijo še danes. To pa je brez dvoma razlog, da si ob svojih že naštetih odlikah zaslužijo priznanje za Brezčasno oblikovanje v polnem pomenu te besede. VEČ…

Model Tomos ATX-50 je skupaj z modelom Tomos AT-50 leta 1983/84 rešil sestrsko tovarno TOMOS na Nizozemskem pred zanesljivim zaprtjem, saj dotedanji Tomosovi modeli tamkajšnjih kupcev niso več zanimali. Navdušenje nad novima modeloma ATX-50 in AT-50 je bilo tolikšno, da se je prodaja Tomosovih (posredno tudi drugih A3) izdelkov izredno povečala. Tovarna Tomos je v kategoriji sorodnih izdelkov v konkurenci z drugimi svetovnimi proizvajalci preskočila v sam vrh po prodaji – neposredno za japonsko Hondo.
“Holandska” tovarna TOMOS, kjer se je proizvodnja ATX-ovih in AT-jevih motorjev začela, živi še danes in Nizozemci jo imajo za svojo. Marsikdo med njimi še danes ne ve, da matična tovarna Tomos obstaja v Kopru in je s svojimi izdelki še vedno prisotna na različnih svetovnih trgih. VEČ…

Pred njim je bil telefon, črna okorna škatla, potem pa je postal organski, zabaven ter ergonomsko oblikovan predmet. Njegovo oblikovno vrednost izkazuje tudi vrsta kopij, ki so jih izdelovali Japonci in Američani.

Oskar Kogoj, diplomant beneške akademije, eden redkih diplomiranih oblikovalcev takrat pri nas, se je konec šestdesetih let lotil naloge oblikovanja sedeža, sicer ene najpogostejših in najbolj priljubljenih oblikovalskih nalog tistega časa. In to ne kot sam svoj mojster, temveč je drzno posegel v že ustaljeno prakso naše industrije, ji dal nov zagon in vzorec, ki je bil do danes le redko presežen. S pomočjo raličnih strokovnjakov in z raziskovanjem počivanja kot posebne kategorije je prišel do izjemno kreativne, drzne in brezčasno uporabne oblike počivalnikov Gondola, ki združujejo likovne, ergonomske in tehnološke kvalitete v materialu, ki do takrat v naši pohištveni industriji ni imel omembe vrednih vzorov. Počivalnike so izdelovali v Meblu v Novi Gorici, žal v omejeni seriji, kar pa ne pomeni, da jih ne bi bilo mogoče danes ponovno z uspehom tržiti. VEČ…

Design K67 je leta 1966 uvedel slovenski arhitekt in oblikovalec Saša J. Maechtig. Sistem temelji na modulih iz ojačanega poliestra, ki se lahko uporabijo kot samostojne enote ali pa so sestavljeni v velike aglomeracije. K67 omogoča širok razpon različnih funkcij (denimo informacijske točke ali pa majhne bivalne enote).
Leta 1967 je bil K67patentiran, leta 1968 pa so ga pripravili za serijsko proizvodnjo s prvo razstavo prototipov v Ljutomeru. Aprila 1970 je K67 obravnavala angleška revija Design magazin – s člankom Low life from the streets (Nizko življenje na ulici). Kot posledico te objave ga je Muzej moderne umetnosti iz New Yorka vključil v svojo kolekcijo dizajna 20. stoletja. V zgodnjih devetdesetih je Imgrad Ljutomer proizvodnjo K67 zaradi radikalnih sprememb v slovenskem gospodarskem sistemu ustavil. VEČ…

V sredini šestdesetih letih so se pojavili nenavadno skrbno oblikovani in izdelani Turkovi mikrofoni in merilne akustične naprave, ki so na obeh prvih bienalih industrijskega oblikovanja (BIO) prejeli kar štiri zlate medalje in tri častne pohvale. Leta 1965 je postal Marko Turk Prešernov nagrajenec, leto poprej pa je njegov mikrofon MD9 postal del stalne zbirke newyorškega Muzeja moderne umetnosti. Turkove izdelke odlikuje na videz skoraj nedosegljiva skladnost funkcionalne kakovosti, natančnosti izdelave in obdelave do zadnje, skorajda zanemarljive podrobnosti – in odličnega oblikovanja, ki vse to spaja v neponovljivo celoto. VEČ…

Izdelali so do 20 000 stolov letno. Do danes so jih prodali več kot milijon, zanimanje zanje pa spet narašča. Ker ga proizvajajo serijsko, je cenovno dostopen vsakomur. Odlikuje ga funkcionalna in tehnična inovativnost, med drugim patent za prostorsko krivljeno vezano ploščo. Ima veliko možnosti uporabe, ker je hibrid med stolom in foteljem ter hkrati še zložljiv. Umestimo ga lahko v dnevno sobo, jedilnico, na vrt, v hotelsko sobo in številne javne prostore.

Leta 1952 je gospod Emerik Zelinka po večletnem študiju zelišč, sadja in receptur pripravil pijačo edinstvenega okusa, svežine in arome. Blagovna znamka Kolinske pomeni “redizajn” za mlad življenjski slog. Oblika steklenice, logo in okus so brez sprememb preživeli pol stoletja. To je pijača naše in vaše mladosti, seveda. Takratni proizvajalec Cockte je bil Slovenijavino, za katerega je Sergej Pavlin oblikoval vrsto drugih uspešnih grafičnih oprem, tudi za vinsko embalažo. VEČ…