“KAKŠNA JE VLOGA OBLIKOVANJA PRI USTVARJANJU IZKUSTVA NA PODROČJU MODE?” 23. - 24. okt., Ljubljana
Stoerman Frode & Stefan Dahlkvist, Moods of Norway; Norveška

Ob povratku v deželo severnih medvedov in dragega bencina je oblikovalski par začrtal linije novih kolekcij. Sedež podjetja in prodajni salon Moods Of Norway se nahajata v mestecu Stryn (5750 prebivalcev), ki slovi po ledenikih, lovu na losose in nedavni otvoritvi privih tekočih stopnic v mestu.
Majhno podjetje Moods of Norway je na mednarodnem trgu prisotno komaj šest let, a njihova filozofija ostaja nespremenjena. Poleg tega, da bi radi osrečili svoje babice, si želijo izdelovati vesela oblačila za vesele ljudi po vsem svetu.
Kakšno vlogo ima oblikovanje pri ustvarjanju močnih in učinkovitih izkustev v svetu mode in tekstila? Za blagovno znamko se skriva koncept mednarodnega življenjskega sloga, kateremu je primešan pridih norveške zgodovine, kulture, dediščine in tradicije. Narava in izjemno naravno okolje na Norveškem igrata pomembno vlogo pri identiteti in najvišjem izkustvu, ki ga nudi blagovna znamka.
Ker je to modna znamka/znamka oblačil za življenjski slog, se poigrava in zabava z motivi iz svetovnih popotovanj, ob njenih oblačilih, obuvalih, kozmetiki, hrani, pijači, hotelih in mnogih drugih stvareh najdemo ljubezen do barvite igre in zabave, športa in glasbe. Izkustvo potrošnikov pri Moods of Norway pričarajo z všitki na podlogah, na katerih lahko preberemo resnične zgodbe in statistične podatke, ki odražajo koncept ohranjanja (veselih) misli v veselem umu. Če si sposodimo slogan podjetja iz sosednje Švedske, lahko rečemo, da Moods Of Norway ponuja čisto pravo zabavo.

Idejo za ‘Moods of Norway’ sta oblikovalca Simen Staalnacke in Peder Børresen dobila po neki zabavi na Havajih. Simen in Peder sta želela pripovedovati zgodbe iz Norveške in ustvariti oblačila za različna razpoloženja. Prav zaradi tega ima vsak kos oblačila znamke Moods of Norway majhen norveški detajl ali našitek.
Jan Egil je odraščal v mestecu Stryn na Norveškem. Svoje prvo podjetje, podeželski nočni klub, je ustanovil pri šestnajstih letih. Pri šestintridesetih je soustanovitelj in finančni direktor podjetja Moods of Norway, pri katerem vodi vsakdanje poslovanje in je odgovoren za to, da začrta mejo med umetniškimi deli in tržnimi proizvodi. Egil se tudi sam ukvarja s procesom oblikovanja in pomaga spraviti na svet nove koncepte/izdelke znamke Moods of Norway.
Stefan Dahlkvist je dokončal študij komunikologije na göteborški univerzi. Pri Moods of Norway je zaposlen kot direktor prodaje, ob enem pa je zelo aktiven pri razvoju konceptov/oblikovanju. Star komaj štiriintrideset let je že razvil tesno sodelovanje s prodajnimi agenti na Japonskem, v Španiji, Beneluksu, Nemčiji, Skandinaviji, Islandiji in ZDA. Dahlkvist skupaj z oblikovalcema pripravlja nove kolekcije, ki ustrezajo konceptu znamke ‘norveško razpoloženje’, in oblikuje nove kategorije izdelkov.

Program Oblikovalske konference
Prijavnica

OBLIKOVANJE KOT SRČIKA PODJETJA,” 23. - 24. okt., Ljubljana
Jakob Odgaard, Bang & Olufsen, Danska

Podjetje Bang & Olufsen je bilo ustanovljeno leta 1925 v Struerju na Danskem. Vsi ga poznamo po kakovostni elektroniki za široko uporabo – televizorjih, glasbenih sistemih, zvočnikih, telefonih in multimediji – ki je naprodaj v 60 državah po vsem svetu.
Bang & Olufsen je edinstvena blagovna znamka, ki pojem domače elektronike povezuje z razkošnim življenjskim slogom. Podjetje je ponosno na idejno zasnovo svojih izdelkov, ki združujejo tehnološko odličnost in čustveno privlačnost. Številni njihovi izdelki imajo častno mesto v stalnih zbirkah nekaterih najpomembnejših muzejev umetnosti na svetu, med drugim tudi v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti.
Da bi lahko ustvarjali očesu prijetne in uporabne izdelke, je podjetje zasnovalo edinstvene postopke oblikovanja in razvoja, ki oblikovalcem puščajo proste roke pri ustvarjanju novih izdelkov, kar je hkrati izziv za inženirje, ki morajo ugotoviti, kako te izdelke proizvajati.
Vse skupaj se je začelo z vizijo dveh podjetnih fantov in njuno prvo stvaritvijo, ki sta jo poimenovala Eliminator. Zaradi svojevrstnih oblikovalskih postopkov in prepoznavnega asortimenta izdelkov danes govorimo o podjetju brez primere, ki se ponaša z edinstvenim dizajnom in bogatimi izkušnjami.

Jakob Odgaard je generalni direktor oddelka za rastoče trge podjetja Bang & Olufsen. Odgaard s svojim timom s sedeža podjetja v danskem mestecu Struer zagotavlja podporo obsežni mreži trgovcev v približno 40 državah, med drugim v Rusiji, na Bližnjem vzhodu, v Latinski Ameriki in Indiji. Že 13 let dela za Bang & Olufsen in je strokovnjak za rastoče trge. Svojo poklicno pot je začel kot svetovalec pri Carl Bro Group, eni od vodilnih evropskih skupin za svetovanje podjetjem na področju menedžmenta in strateškega načrtovanja.
Danes je Odgaard tudi direktor podjetja Bang & Olufsen Enterprise, ki je vodilni ponudnik standardnih AV-inštalacij za luksuzne hotele in stanovanja, nedavno pa je prevzel tudi vlogo trženjskega direktorja ter začrtal globalno strateško usmeritev blagovne znamke.

Program Oblikovalske konference
Prijavnica

“DOBRODOŠLI V ČASU DOŽIVLJAJSKEGA GOSPODARSTVA,” 23. - 24. okt., Ljubljana
Carl William Kerchmar, Nizozemska, moderator konference

Z gospodarskega, družbenega in kulturnega vidika lahko rečemo, da je nastopil čas doživljajskega gospodarstva. Na Nizozemskem se povprečni državljan 300-krat letno loti aktivnosti, s katerimi si zapolni prosti čas, torej približno 5- do 6-krat tedensko; za vsako aktivnost porabi v povprečju 16 €, kar pomeni, da Nizozemci v prostem času skupno porabijo okoli 77 milijard €, kar znaša 25 odstotkov celotnega proračuna gospodinjstev. Trg za prostočasne dejavnosti je kar 6-krat večji od trga s ponudbo počitniških programov, število festivalov narašča z neverjetno hitrostjo, z njimi pa tudi število obiskovalcev. Prihodnost blagovne znamke je odvisna od dialoga med izdelkom in potrošnikom. Ta odnos gojimo doživljajsko in oblikovalec je tisti, ki pripravi oder, na katerem doživetje izkusimo.
Ena izmed možnosti je, da kreativno vizualizacijo uporabimo skupaj z gospodarskimi strategijami, pri katerih je treba načrtovati potek izvajanja strategije ter uporabiti moč splošnih trendnih zgodb in po meri narejene trendne aplikacije, da bi podjetju in njegovim oblikovalcem pomagali, da bi postali bolj inovativni in bolje razumeli duha potrošništva. Gre za celosten pristop, pri katerem kombiniramo ustvarjalnost in trženje v želji, da bi človeške strasti izkoristili podjetju v prid, in ne obratno.
Tovrstni prijemi se še vedno zelo uspešno uporabljajo pri različnih projektih, od sponzorstev in oblikovanja v kulinarične namene do uradnih fotografskih storitev za posebne dogodke, kot je npr. Formula Zero, edina motociklistična dirka v Evropi, kjer tekmujejo z motorji na vodikov pogon. Potem so tu še »zeleni« projekti, kot je Tree Life, nova maloprodajna oblikovalska kampanja za glasbeno industrijo in igralništvo, ter novi izobraževalni prijemi pri »slikovnem inženiringu« v vlogi poslovnega inovacijskega orodja. Gonilna sila vseh teh projektov je doživetje, ki je v doživljajskem gospodarstvu današnjega časa močna in privlačna komponenta. Doživetje se je ukoreninilo v logiko oblikovanja prostora in je osnova za dialog med potrošniki in blagovnimi znamkami.

Carl William Kerchmar je študij ekonomije dokončal na državni univerzi v Severni Karolini. Nato se je iz ZDA preselil v Evropo, da bi nadaljeval s podiplomskim študijem evropskih urbanih kultur na Nizozemskem, Finskem, v Belgiji in Veliki Britaniji. Obiskoval je tudi prestižno akademijo Artemis Styling v Amsterdamu. Pred ustanovitvijo amsterdamskega PORTALA, ponudnika intelektualnih in ustvarjalnih storitev, je v Brain Parku Erazmove univerze raziskoval nove medije, snoval kulinarične dogodke za NK Concepts, vodil umetniški atelje v Amsterdamu in strankam ponujal nasvete na vseh mogočih področjih, od glasbene in modne industrije do zavarovalništva.

“ČLOVEŠKA NARAVA”, 23. - 24. okt., Ljubljana
Victor Martinez, Vgmdesign, Mehika

Martinez trdi, da nam naša »človeška narava« preprečuje, da bi posegli po resnično čudovitih rečeh. Naš pohlep, kratkoročna vizija in zanemarjanje posledic naših najpreprostejših dejanj so za nas veliki izzivi.
Industrijski oblikovalci imajo v procesu ustvarjanja izdelkov in storitev pomembno vlogo. Večina od njih v resnici ne prispeva k boljši kakovosti življenja, socialni pravičnosti ali poglabljanju znanja, vseeno pa so to vrednote, h katerim moramo težiti. V resnici ustvarjamo lažna pričakovanja ter vzgajamo občutke in potrebe, ki jih predmeti ne morejo ali jih ne bi smeli zadovoljiti. Zasebna lastnina in potrošništvo silita ljudi v nakupovanje strojev namesto v iskanje sreče in blagostanja.
Oblikovalci lahko ponudijo veliko več kot zgolj rešitve v obliki izdelkov: v prihodnje bomo videli, kako lahko s celostno obravnavo »doživetja«, ki vključuje znanost, tehnologijo, ekonomijo, surovine, kulturne navade, proizvajalce in odlaganje, spremenimo današnjo nevzdržno potrošniško strukturo.
Prvi korak je obravnava občutka, ki nam ga vzbudi predmet, ki ga uporabljamo, oz. če gremo nekoliko nazaj, občutkov, ki jih želimo vzbuditi, in predlog izdelka ali storitve, ki lahko takšne občutke vzbudi.
Preprost primer takšne obravnave je npr. podnožnik, delo Martineza in njegovih sodelavcev pri podjetju G-LED. Na obsežnem seznamu občutkov in občutenj se je znašel tudi občutek, da imamo pod bosimi nogami travo, kot takrat, ko smo zunaj, na počitnicah, umirjeni in sproščeni. Kasneje so pripravili še drugo različico tega pametnega pisarniškega podnožnika, na katerem si lahko pozimi grejemo noge. Potem je tu še volan, predmet, ki je v grobem ostal nespremenjen zadnjih 100 let, a skoraj nihče ni pomislil, da ta vmesnik glede na našo osnovno telesno zgradbo morda ni najprimernejši. Čez čas se je Martinez domislil volana Noloos, ki je tako udoben in praktičen, da mu konvencionalni volani preprosto niso kos.

Victor Martinez je svojo poklicno pot začel z oblikovanjem prevoznih sredstev. V ZDA, Mehiki in Italiji je delal pri projektih za Ford, Audi, Fiat, Alfa Romeo, Italdesign Giugiaro, Ferrari in druge. Leta 2004 je ustanovil Vgmdesign. Predava na Fakulteti za industrijsko oblikovanje univerze v Monterreyu, kjer vodi laboratorij za raziskave novih biorazgradljivih materialov iz naravnih vlaken. Med drugim je leta 2007 prejel nagrado red dot, z LED-om je sodeloval na milanskem sejmu Salone Satellite 2008 in na mednarodnem sejmu pohištva v Valencii leta 2007.
Vgmdesign je podjetje za svetovanje na področju inovacij. Kot pravi, so prepričani, da oblikovanje ni čisto prava beseda, ki bi ustrezno opisala njihovo delo – analiziranje, zamisli, iskanje in razpravljanje o novih načinih zagotavljanja napredka v podjetjih, kjer so izdelki zgolj del večjega koncepta.

Program Oblikovalske konference
Prijavnica

“DOŽIVETJE MESTNEGA SREDIŠČA”, 23. - 24. okt., Ljubljana
David Charles Cash, BDP, Velika Britanija

Mesto ali mestno jedro in še posebej njegove nakupovalne površine so po navadi zanesljivo merilo živahnosti v širši skupnosti – naše mnenje o nekem mestu je pogosto odvisno od tega, kako gledamo na njegovo nakupovalno središče.
Nekaterim mestom v zatonu je s pomočjo dobro zasnovanih projektov prenove mestnih jeder uspelo ponovno vzcveteti, drugim to ni uspelo. Še več, slaba zasnova mestnega jedra je zgodovinski srčiki skupnosti, ki se je morda razvijala že stoletja, lahko tudi močno škodovala.
Pomembno je, da se tega zavedamo pri analiziranju ključnih sestavin najboljših projektov prenove mestnih jeder, ki jih Cash črpa iz svojih 30-letnih izkušenj pri delu v tej panogi.
Kot rad poudarja v svojih govorih in v praksi, je zasnova doživetja nakupovanja v samem središču mesta zelo kompleksna zadeva, pri kateri je treba upoštevati številne dejavnike in interese: trajnostni razvoj in naravno ravnovesje, prilagodljivost za spremembe, umetniška dela, razsvetljavo, oskrbo in logistiko, parkiranje, večnivojskost, arhitekturo in prepoznavne stavbe, lokalno identiteto in značaj, raznolikost in mešanico uporabnikov, pokritost ali odprtost prostora, maksimiranje pretoka pešcev in preprostost gibanja, prepustnost, ulični vzorec, javna območja, kontinuiteto in ograjene prostore.
Za uspešno prenovo je nedvomno potrebno tesno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem. Zaradi tega je celoten proces lahko dolgotrajen in je za razvoj v povprečju potrebnih vsaj deset let. Četudi se to zdi resnično dolgo obdobje, v katerem je treba opraviti obilico dela, je vredno truda, saj gre za eno izmed tistih del, ki te kot oblikovalca resnično izpolnijo.

David Cash je prišel v BDP leta 1980; maja leta 1994 je postal vodja pisarne BDP v Manchestru in julija 2000 vodja BDP za celotno severno regijo, pod katero spadajo štiri pisarne s 350 zaposlenimi. Julija leta 2008 je postal direktor za mednarodni razvoj, odgovoren za izvajanje strategije, s katero bo BDP postal vodilna mednarodna oblikovalska organizacija. V okviru te strategije izvajajo nove projekte po vsem svetu in ustanavljajo mrežo mednarodnih pisarn.
Podjetje BDP je dejavno na številnih področjih (maloprodaja, urbanizem, transport, delovna okolja, zdravstveno varstvo, izobraževanje, stanovanjski objekti, prosti čas in dediščina). Med njihovimi projekti najdemo Täby Centrum v Stockholmu, Meriadeck Centre v Bordeauxu, Liverpool One, prenovo postaje Piccadilly v Manchestru in Vasco da Gama Centre v Lizboni.

Program Oblikovalske konference
Prijavnica

“IZKUSTVO V OBLIKOVANJU/OBLIKOVALSKI IMPERATIV”, 23. - 24. okt., Ljubljana
Allan Chochinov, Core77, ZDA

Priča smo nenehni rasti povpraševanja po dizajnerskih “artefaktih”, ob enem pa se oblikovalci soočajo s srhljivimi posledicami, ki jih proizvodnja, distribucija in uporaba teh izdelkov povzroča v okolju, družbi in gospodarstvu. Zaradi tega je nujno ponovno presoditi, kakšne so dejanske naloge in kakšno je resnično poslanstvo oblikovanja.
Na kratko bi seveda lahko odgovorili, da je kakovost oblikovanja povsem odvisna od tega, kako ga doživljamo. Lahko bi rekli, da je oblikovani izdelek ali artefakt opora našemu doživljanju. Doživetja so lahko razsvetljujoča ali povsem običajna, nas zadovoljijo ali razočarajo, poživijo ali zamorijo. Oblikovalci, če jim le uspe, imajo v rokah orodje, s katerim lahko spreminjajo vedenje ljudi, prinašajo veselje, lajšajo tegobe in celo rešujejo težave.
Če je oblikovanje orodje za reševanje težav in slavljenje življenja, je izkustvo gonilna sila tega orodja. Sam proces ustvarjanja izkustvo postavi v kontekst, vanj vnese modrost, ponižnost in zdravo pamet, s čimer oplemeniti oblikovalca in oblikovane izdelke. Allan bo predstavil oblikovanje skozi objektiv praktičnih izkušenj, s poudarkom na možnostih za izboljšavo oblikovalske prakse in ustvarjanje vrednosti (tiste dobre.)

Allan Chochinov je partner pri Core77, oblikovalski mreži, s sedežem v New Yorku, ki združuje oblikovalce in oblikovalske navdušence iz celega sveta. Allan je glavni urednik priljubljenega portala Core77.com, posvečenega oblikovanju izdelkov, portala Coroflot.com, posvečenega zaposlovanju in predstavitvi portfeljev ustvarjalcev, ki ga obiskujejo oblikovalci vseh profilov in delodajalci, ter Designdirectory.com, spletnega imenika, ki je namenjen povezovanju oblikovalcev s podjetji, ki potrebujejo storitve s področja oblikovanja. Allan je zelo dejaven pisec in predavatelj, ki se posveča predvsem vprašanjem povezanim z vplivom oblikovanja na sodobno kulturo. Predava tudi na podiplomskih programih Prattovega inštituta in Šole za vizualno umetnost v New Yorku.
Več informacij: www.core77.com

Program Oblikovalske konference
Prijavnica

“TIHA MOČ OBLIKOVANJA”, “, 23. - 24. okt., Ljubljana
Frans Joziasse, PARK Advanced Design Management, Nemčija

Oblikovanje se je v zadnjih dvajsetih letih razvilo v zrelo panogo.
Na globalni ravni lahko opazimo, da podjetja znatno več vlagajo v oblikovanje. Podjetja kot je P&G imajo nekaj sto oblikovalskih menedžerjev, ki zanje vodijo oblikovalske projekte v sodelovanju z zunanjimi partnerji. Samsung ima kakšnih 500 oblikovalcev, ki delajo na krepitvi podobe blagovne znamke in pospešujejo inovacije.
Peter Gorb je že v osemdesetih letih govoril, da so uspešna oblikovalska podjetja tista, ki uspešno izpeljejo oblikovalski proces. Kakšne so torej te menedžerske prakse? Kako so povezane z dolgoročno usmerjenostjo podjetij in kako so vključene v druge poslovne procese? Kdo je za njih zadolžen? In kako pri tem sodelujejo drugi oddelki v podjetju?
Ob koncu si bomo ogledali še prihodnost oblikovalskega menedžmenta. Kako lahko oblikovalsko miselnost uporabimo pri ustanavljanju novih podjetij? Kako lahko takšne prakse uporabimo v malem gospodarstvu? Kaj se bo dogajalo na Daljnem vzhodu z vidika podjetij in z vidika potrošnikov?
Predavanje bo temeljilo na študijah primerov projektov oblikovalskega menedžmenta, na katerih je PARK delal za globalna podjetja v zadnjih desetih letih.

Frans Joziasse je eden od ustanoviteljev mednarodne mreže agencij za strateško oblikovalsko svetovanje PARK. Med njihovimi naročniki so podjetja in multinacionalke kot so Audi, LEGO, Roca, Siemens, Lafarge, Johnson Controls, Hyundai & KIA Motors, Bugaboo, letališče v Amsterdamu in Reckitt Benckiser.
Podiplomski študij oblikovalskega menedžmenta je opravil na londonski Univerzi Westminster, danes predava in uči na različnih univerzah po Evropi in ZDA ter na konferencah, ki jih pripravlja Design Management Institute, kjer predava o temah s področja strateškega oblikovalskega menedžmenta.
PARK je ustanovil leta 1998. Joziasse je prejemnik številnih nagrad Gute Industrie Form, ki jih v Hannovru podeljujejo za odličnost pri oblikovanju. Med leti 1992 in 1995 je bil član nizozemskega odbora za industrijsko oblikovanje. V letih 1999 in 2001 je bil imenovan za člana svetovalnega odbora Univerze Westminster in za člana Agencije za oceno kakovosti podiplomskega študija oblikovalskega menedžmenta.
Leta 2003 je pripravil študijski program »strateški oblikovalski menedžment« za potrebe podiplomskega študija menedžment oblikovanja na Univerzi INHOLLAND (ki ga je leta 2005 prevzel tudi EURIB na Univerzi Erasmus) v Rotterdamu, na kateri še vedno poučuje.
Več informacija: www.park.bz

Program Oblikovalske konference
Prijavnica

“OBLIKOVANJE IN POLITIKA OZ. KAKO NAPREJ, KO JE EDINA STALNICA SPREMEMBA?”, 23. - 24. okt., Ljubljana
Christoph Boeninger, Auerberg Design, Nemčija

Boeninger pravi, da bo največja sprememba, ki ji bomo priča v prihodnjih desetletjih, soočanje s pojemanjem naravnih virov in z dvigovanjem cen energije. Korenite spremembe bodo vplivale na vse nas kot posameznike in na družbo kot tako. »Iz izkušenj vemo, da hitrejši odziv dopušča več alternativ,« pravi Boeninger.
Po njegovem bi lahko oblikovalci pomagali pri ustvarjanju alternativnih možnosti, najprej s pomočjo scenarijev, s katerimi bi ljudem pomagali razumeti, kako bodo spremembe nanje vplivale in kakšne možnosti imajo na izbiro. Za izoblikovanje tovrstnih scenarijev so potrebne tako izkušnje kot tudi drzni novi načini razmišljanja.
»Morda je naš največji izziv ravno pokositi izkušnje iz preteklosti, jih pustiti za seboj in se na novo izoblikovati, stopiti na nov teritorij?« se sprašuje Boeniger. »V takšnem kontekstu je treba oblikovanje ponovno politično obravnavati. Oblikovalci morajo najti svoj prostor v politični razpravi in se lotiti ključnih tem.«
Pravi, da bi si morali izmisliti računalniško igro, s pomočjo katere bi se rešili svojih umskih blokad. Pri igri “melt!” moramo nadzorovati jedrsko elektrarno. Programska oprema je podobna avtopilotu. Pravi, da se simulator letenja ne razlikuje kaj dosti od nadzorovanja jedrske elektrarne, saj so nadzorni sistemi v obeh primerih popolnoma odvisni od fizičnih parametrov ter interaktivne komunikacije prek logičnega in intuitivnega multimedijskega vmesnika.
Ob igranju igre “melt!” naj bi se začeli zavedati kompleksnosti jedrske tehnologije, ne da bi pri tem omalovaževali tveganja, ki jih ta prinaša. Igra “melt!” naj bi torej sprožila nepolitično razpravo o vplivu tehnoloških inovacij in oblikovanja na preglednost in varnost delovanja jedrske tehnologije, s pomočjo katere bi si ljudje ponovno pridobili zaupanje vanjo. Igra “melt!” naj bi tudi oblikovalcem pomagala razumeti, da oblikovanje ni zgolj panoga, ki ji industrija in prazno dodajanje estetske dimenzije, pomešane s strategijo trženja, vsakič pristrižeta peruti.

Christoph Boeninger je oblikovalec, ki je leta 1982 oblikoval prvi PC laptop na svetu.
Za Siemens je v ZDA vzpostavil oblikovalski oddelek, nato pa je vse do leta 2006 pri Siemensu vodil različne oblikovalske skupine. Po odhodu iz Siemensa je v Münchnu ustanovil svetovalno oblikovalsko podjetje brains4design, ki z interdisciplinarnim pristopom dinamično interakcijo med oblikovanjem in inovacijami.
Christoph deluje tudi na področju oblikovanja pohištva. Marsikatero izmed njegovih oblikovalskih stvaritev lahko najdemo v stalnih zbirkah muzejev po Evropi in v ZDA, med njimi so tudi stol Aluminium Soest, patentirana miza SAX-table za ClassiCon ter skleda A-bowl in miza št. 28, ki sta razstavljeni v newyorškem muzeju MoMA. Predava na različnih univerzah in je kurator fundacije Haniel. Od leta 1996 je član odbora iF International Forum Design, letos pa je postal še član svetovalnega odbora International Design Foruma iz Ulma.
Več informacij: www.auerberg-design.com

Program Oblikovalske konference
Prijavnica

“HITROST INOVACIJ IN NJIHOV VPLIV NA PROCESE USTVARJANJA”,  23. - 24. okt., Ljubljana
Frederik Andersen, Story Worldwide, Velika Britanija

Andersen se pri reševanju vprašanj strateškega oblikovanja sprašuje, zakaj podjetja v inovacijah in hitrosti pogosto vidijo ovire namesto priložnosti za ustvarjanje nove dodane vrednosti. Nato preučuje, kako lahko inovacije in hitrost najbolje izkoristimo in kako lahko pravočasno strateško oblikovanje pomaga pri razkrivanju identitete podjetja.
»Povsod okoli nas so vrhunski izdelki, ki že sami po sebi spreminjajo naš način mišljenja,« pravi 34-letni danski oblikovalec, ki danes dela kot kreativni direktor v Londonu. »Zdi se, da ti izdelki ne prihajajo od nikoder, da so se kar čez noč pojavili in preplavili trg. V resnici pa so ti izdelki potrebovali tudi 10 ali 15 let, da so se od iznajdbe izoblikovali v končni izdelek. Če vam uspe ta dokaj počasni proces strniti, lahko ustvarite nekaj izredno dragocenega.«
Andersen je s svojim delom pri oblikovalskem podjetju Goodmorning Technology v praksi dokazoval svoja prepričanja in eni od strank prihranil osemmestni znesek, potem ko ji je preoblikoval embalažo, pri drugi stranki pa je prodaja poskočila za kar 30 odstotkov, ko je poživil dizajn njihovih izdelkov.

Frederik Andersen se je nedavno preselil v London, kjer zdaj za nekatera izmed najzanimivejših evropskih podjetij in blagovnih znamk uresničuje postoglaševalsko mantro Story Worldwide. K podjetju Story Worldwide je prišel iz köbenhavnske kreativne agencije Goodmorning Technology, specializirane za programe identitete, oblikovanje izdelkov, oblikovanje embalaže in digitalno interakcijo ter pomoč podjetjem pri zagotavljanju uspeha s pomočjo oblikovanja.
Ko se ni posvečal svojemu raznovrstnemu in resnično obsežnemu seznamu naročnikov, med katerimi najdemo podjetja, kot so Bang and Olufsen, Aztra Zeneca, Fritz Hansen, Widex in Louis Poulsen, se je rad loteval reševanja strateških oblikovalskih izzivov.
Za programsko opremo, s katero digitaliziramo arhitekturni postopek, je prejel nagrado Danish Design Prize v kategoriji izdelkov prihodnosti. Najdemo ga med pionirji storitev na področju digitalne fotografije in spletne zabave, kjer je delal v vlogi oblikovalca in informacijskega arhitekta.

Program Oblikovalske konference
Prijavnica

“VAM JE ZADOŠČENO?” 23. - 24. okt., Ljubljana
Richard Eisermann & Anja Klüver, Prospect, Velika Britanija

»Če je storitveni sektor paradigma, ki določa našo trenutno resničnost, zakaj nam gre oblikovanje tako slabo od rok in nam ne uspe ustvari česa resnično dobrega?« se sprašuje Klüverjeva.
Pogosto gre za pomanjkanje izkušenj – so za to odgovorni oblikovalci? Ali pa jih morda nihče ni povabil zraven? »Res je, da oblikovalce vse bolj zanima strateško načrtovanje. Kako pa lahko zagotovimo, da ne bomo prezrli področij, kjer lahko s svojimi veščinami resnično kaj spremenimo?« se sprašujejo.
Ob predstavitvi Prospecta si bomo ogledali vlogo oblikovanja pri snovanju in ustvarjanju storitev ter raziskali metode in orodja, ki jih imamo na voljo in ki nas lahko privedejo do čudovitih doživetij. Če se stvari lotimo z vidika uporabnika, bomo razumeli, kako ljudi vključiti v proces oblikovanja storitev in njihove skupnosti, s čimer bomo okrepili idejo o »gospodarstvu, ki temelji na zgodbah«.
Prospect nam ponuja primer Amtrak in na njem zgradi še svoj primer – »oblikovanje prehoda med osredotočenostjo na postopke in osredotočenostjo na storitve«. Amtrak je ameriški ponudnik železniških potniških storitev, ki že od nekdaj posluje z izgubo. V določenem trenutku so se odločili za strategijo trženja, ki temelji na oblikovanju. Skupina oblikovalcev je v tesnem sodelovanju z vodstvom podjetja začrtala jasno vizijo razvoja. Imeli so niz zamisli, ki so vključevale zasnovo celostne podobe in razumevanja koncepta Amtrakovih storitev. To je bila osnova, na podlagi katere so nato nastali drugi specifični storitveni elementi doživetja po imenu »The Seamless Journey«. Skupina oblikovalcev je razvila idejo blagovne znamke, pozicionirala storitev, ji ustvarila identiteto in nadela novo ime: Acela.
Amtrak je tako s pomočjo jasno določenih ciljev in dodelane identitete potnikom ponudil celostno storitev. Število potnikov se je v prvih šestih mesecih od uvedbe nove storitve podvojilo. Storitev Acela danes ustvari dobiček v višini 2 milijonov ameriških dolarjev, kar presega vse dosežke v Amtrakovi zgodovini.

Richard Eisermann že več kot dvajset let dela kot oblikovalec in strateg. Svoje prste je imel vmes pri številnih izdelkih brez katerih si ne predstavljamo današnjega časa - od sistemov za dovajanje inzulina do hitrih vlakov. Z Anjo Klüver sta leta 2006 ustanovila Prospect, podjetje za strateško oblikovanje, s sedežem v Londonu.
Pred ustanovitvijo Prospecta je bil Richard direktor britanskega odbora za oblikovanje in inovacije UK Design Council, odgovoren za najpomembnejše oblikovalske kampanje s področja proizvodnje, tehnologije, učnih okolji in oblikovalskih veščin.
Anja Klüver je soustanoviteljica Prospekta in oblikovalka za vizualno komunikacijo. Ima 12 let izkušenj pri delu na področju interaktivnega oblikovanja. Sodelovala je s podjetji kot so MetaDesign London, Icon Brandlab, FutureBrand Digital in Oyster Partners, vodila večdisciplinarne ekipe pri delu na projektih za Unilever, Dutch Telecom, MTV Europe, No. 10 Downing Street, Victoria & Albert Museum, British Airways in BBC.
Več informacij: www.prospectdesign.eu

Program Oblikovalske konference
Prijavnica

“PREGLEDNOST V NASTAJANJU, OPREDELJENA Z IZKUŠNJAMI”, 23. - 24. okt., Ljubljana
Enrique Limon, LimonLab Design, ZDA

Enrique Limon pravi, da lahko nastajajočo preglednost tridimenzionalno opredelimo na podlagi »izkušenj« – za izhodišče vzamemo modernistični argument Roberta Sluskya in Colina Rowea in delamo v skladu, pa vendar v nasprotju s Sigfriedom Giedionom in Lazlom Maholyem Nagyem.
Limon pravi, da telo v živo izkusi tridimenzionalni arhitekturni prostor skozi diagonalo prostorskih entitet in ne v perspektivi ali preko slikovnih sugestij.
O temi bo razpravljal ob predstavitvi različnih projektov, ki so nastali v Limonovem newyorškem arhitekturnem laboratoriju. V luči izkušenj bodo predstavljeni projekti na lestvici od mikro do makro. Predstavljeni bodo tudi osnovni načrt reurbanizacije Seoula v Koreji, razpisni projekt za norveški Bodo, predavalnica za šolo v Keniji, maloprodajna komponenta New Yorka, podstrešno stanovanje v New Yorku, bar v Philadelphii in lestenec.

Enrique Limon je ustanovitelj studija LimonLab Design v New Yorku. Gre za novejši (2005) mestni laboratorij, namenjen razvoju arhitekturnega, urbanističnega in notranjega oblikovanja. Trenutno delajo na projektih: prototip Soccerjevega parka, ki bi ga lahko umestili na 200 lokacij v ZDA, steklena hiša ob morju na otoku Fire lsland, nočni klub v središču Philadelphie, predelava starega newyorškega gledališča v šolo, dve stanovanji v Miamiju, hiša za goste v Waialui (Havaji) in predavalnica za šolo Sereclipi (Kenija).
Na šoli Prattovega inštituta za arhitekturo v Brooklynu je kot asistent predaval o vlogi arhitekture pri celostnem oblikovanju stanovanjski zgradb. Trenutno študentom drugega letnika predava arhitekturno projektiranje, s poudarkom na projektiranju vrtcev in mestnih knjižnic.
Več informacij: www.limonlab.com

Program Oblikovalske konference
Prijavnica

“STRATEŠKO OBLIKOVANJE – IZKUŠNJA, KI TE OBOGATI”, 23. - 24. okt., Ljubljana
Kim Aalto, Mozo Oy, Finska

Kim Aaalto je je pri podjetju Mozo Oy odgovoren za iskanje rešitev na področju blagovnih znamk in trženja ter za razvoj blagovnih znamk Mozove mednarodne klientele. Mozo je agencija za kreativno trženje in oblikovanje, dejavna na področju inovacij, oblikovanja in priprave rešitev za komunikacijske podvige in prodajo blagovnih znamk.
Ima dolgoletne izkušnje s strateškim načrtovanjem, konceptualizacijo in upravljanjem blagovnih znamk, z izgradnjo in razvojem blagovnih znamk (domačih in tujih), s prodajo in trženjem, strateškim načrtovanjem in digitalnim trženjem (internet in mobilna telefonija) ter oblikovanjem. Pred prihodom v Mozo je pri helsinški oglaševalski agenciji McCann delal kot direktor, odgovoren za strateško načrtovanje razvoja blagovnih znamk in trženja, ter pri helsinškem podjetju TBWA/PHS kot načrtovalec kombiniranih medijskih kampanj.

Pri razvoju blagovne znamke se vse vrti okrog usmerjanja doživetja, ki ga blagovna znamka ponuja, in ustvarjanja njene pozitivne podobe. Slednja spodbuja interakcijo in povezovanje z blagovno znamko. Vsaka priložnost za interakcijo ponuja doživetje. Pozitivna doživetja nas spodbujajo k ponovni interakciji in povezovanju z blagovno znamko. Močne blagovne znamke, ki jim ljudje zaupajo, se bolje prodajajo in so večkrat uporabljane. Zaradi tega se naložba v razvoj blagovne znamke splača. Vse, kar se dogaja z blagovno znamko, je del komunikacije in vsaka njena pojavnost je pomembna. Oblikovanje igra pri razvoju blagovne znamke ključno vlogo, saj ustvari pozitiven vtis o njej, lahko spremeni način, na katerega jo novi kupci dojemajo, ali pa spremeni njeno podobo na novih trgih. Oblikovanje tudi pomaga oz. je ključno pri podajanju sporočila blagovne znamke in predstavitvi potenciala, ki ga blagovna znamka obljublja.
Oblikovanje mora vedno temeljiti na blagovni znamki. Oblikovanje, osredotočeno na blagovno znamko, vključuje filozofijo in jezik oblikovanja. Pri tem se filozofija oblikovanja ukvarja s fizičnimi, racionalnimi in čustvenimi lastnostmi znamke, jezik oblikovanja pa z obliko in formo, grafičnim slogom, materiali in finalizacijo, barvami in razsvetljavo, ki najbolj ustrezajo blagovni znamki. Če sta npr. za neko znamko pomembni vrednoti trajnostni razvoj in ekologija, je pomembno, da ju z jezikom oblikovanja jasno izražamo.
Aalto poudarja različne komponente strateškega oblikovanja, med njimi tudi globlji vpogled v začetni proces opazovanja, ki mora vključevati distributerje in končne kupce. Ko si ogledujemo različne možnosti, moramo biti prebojni in ustvarjalni, iskati moramo rešitve, ki ustrezajo blagovni znamki in so zanjo značilne.

Več informacij: www.mozo.fi

Program Oblikovalske konference
Prijavnica

“PLEMENSKI VIDIKI BLAGOVNIH ZNAMK”, 23. - 24. okt., Ljubljana
Nicolas Minvielle, Design Consulting Group, Francija

Nicolas Minvielle je bil sedem let odgovoren za blagovno znamko Philippe Starck. Nato je ustanovil Design Consulting Group, “multibrand” podjetje, specializirano za vse vidike oblikovalskega menedžmenta. Po opravljenem doktoratu je začel predavati na šoli za menedžment Audencia in na francoski državni šoli za oblikovanje. Je avtor dveh knjig o oblikovalskem menedžmentu in številnih člankov na to temo.

Nicolas Minvielle bo predstavil strategije, ki jih nekateri oblikovalci uporabljajo pri snovanju in razvoju blagovnih znamk. Spregovoril bo o strategijah licenciranja in sodelovanja, o značilnostih sodobnih blagovnih znamk in avtorski zaščiti.
Minvielle pravi, da so oblikovalce dolga leta najemali zaradi njihovih oblikovalskih sposobnosti. Charles and Ray Eames sta se v zgodovino zapisala kot začetnika tega poklica, vendar so v njunih časih oblikovalci delali izključno kot svobodni umetniki.
Stvari so se spremenile – kar precej. Oblikovanje je prodrlo v vse plasti življenja in včasih se moramo že vprašati, pravi Minvielle, kaj sploh je »oblikovanje« oz. »oblikovani izdelek«. Opazimo lahko, da zanimanje in odnos medijev do oblikovalcev ter vpliv njihovih imen počasi spreminjajo pravna razmerja med oblikovalci in njihovimi naročniki. Minvielle poudarja, da danes vse več dogovorov temelji na »dovoljenju za uporabo blagovne znamke«, in ne več na »dovoljenju za uporabo risb«. »Razlika je izjemno pomembna, saj poudarja dejstvo, da postajajo oblikovalci blagovne znamke, podjetja jih ne najemajo več samo zaradi njihovih oblikovalskih sposobnosti, temveč tudi zaradi imena, ki so si ga ustvarili, in komunikacijskih sposobnosti,« pravi Minvielle.
Še posebej ga zanimajo različne tehnike, ki jih oblikovalci uporabljajo pri svojem delu. »Večina je povezanih s prefinjenimi izbirami partnerjev in dovoljenji, s katerimi dvignejo zadosti prahu. Toda da bi od njih imeli koristi, morajo oblikovalci sporočati jasne vrednote, enako kot to velja za druge blagovne znamke. Na podlagi tovrstnega razlikovanja se bo vzpostavil sistem upravljanja slovesa oblikovalcev.«
Seveda je treba vse komponente sistema zaščititi, da se konkurenci prepreči vstop na trg. Minvielle pravi, da je to moč storiti z uporabo agresivnih IP-strategij in tudi z razvojem neformalnih povezav z dodatnimi partnerji ter z občasnimi zamenjavami in izmenjavami partnerjev.
Več informacij: www.design-consulting-group.com

Program Oblikovalske konference
Prijavnica

“MOTIVACIJA IN MANIPULACIJA: POSEGI NA BLIŽNJEM VZHODU IN KITAJSKEM”, 23. - 24. okt., Ljubljana
Kunle Adeyemi, Office for Metropolitan Architecture (OMA), Nizozemska

Pri delu na projektih na Bližnjem vzhodu in na Kitajskem mora arhitekt velikokrat z občutkom uporabljati nekoliko nenavadne strategije, s pomočjo katerih krmari po kompleksni strukturni raznolikosti sodelujočih.
Na Bližnjem vzhodu je vse večje povpraševanje po arhitektih, ki obljubljajo edinstvenost v vse bolj natrpani kulturi preobilnosti in presežkov. Nadobudne stranke arhitekte  spodbujajo, da ustvarjajo okolja, katerih meje so samo meje arhitektove domišljije. Med nadobudnim prizadevanjem in domišljijo najdemo vrsto tistih, ki se posvečajo postopku tolmačenja in izpolnjevanja predpisov, na podlagi katerih lahko ta prizadevanja resnično spremenimo v domišljijo. Tu je toliko poudarka na ‘postopku’, več kot na sami vsebini, da ta ogroža domišljijo in ves trud, ki ga v njo usmerjamo.
Na Bližnjem vzhodu je torej situacija zapletena zaradi postopkov, medtem ko sama vsebina projektov ni problematična. Situacija je ravno obratna na Kitajskem, kjer se arhitekt neprestano srečuje s problemom navzkrižnih interesov, z vprašanjem pravega ‘pomena’ vsebine. Kitajska je s svojo izjemno zapleteno družbeno, kulturno in politično strukturo velik izziv za vnaprej ustvarjene ideje in motivacijo zahodnjaških arhitektov. Uspešno sodelovanje na področju arhitekture se pogosto izjalovi, če ne razumemo predispozicij vodstva za vsebino ali dizajn, predispozicije pa so v veliki meri skrivajo za simbolizmom, metaforami in igro moči. Kitajski in Bližnjemu vzhodu je vendarle skupno to, da sta oba željna mogočnosti in sredstev. Za mednarodnega arhitekta je pri takšnem delu izjemno pomembna rahločutnost, ki mu pomaga globlje razumeti motivacijo in se strateško lotiti manevriranja v interakciji z ljudmi, da bi bujno domišljijo od začetnega prizadevanja vse bolj približal resničnosti.

Kunle Adeyemi se je slovitemu arhitekturnemu studiu OMA na Nizozemskem pridružil leta 2002. Kot višji družabnik je trenutno zadolžen za tri projekte, ki se izvajajo v okviru projekta Izobraževalno mesto v Dohi: sedež Katarske fundacije, osrednja knjižnica in center za strateške študije. Zadolžen je tudi za stolpnico na Kitajskem, ki je sedež Šenženske borze, Pradin paviljon v Južni Koreji in sedaj tudi za 4. most in glavni načrt za Mainland Laos v Nigeriji.
Poleg tega Kunle poučuje oblikovanje na tehnični univerzi v Delftu in je gostujoči kritik na harvardskem podiplomskem programu za oblikovanje, v londonskem združenju arhitektov in na rotterdamskem inštitutu Berlage. Leta 2006 je bil med povabljenimi predavatelji na simpoziju ‘Nečista arhitektura’ v Guggenheimovem muzeju v New Yorku.

Foto: Office for Metropolitan Architecture (OMA)

Več informacij: www.oma.nl

Program Oblikovalske konference
Prijavnica

“BODI DRUGAČEN: PET OBLIKOVALSKIH SMERNIC ZA PRIHODNOST,” 23. – 24. okt., Ljubljana
David Carlson, David Report, Designboost in David Design, Švedska

Po Carlsonovem mnenju danes večina podjetij razume, da konkurenca uporablja enako tehnologijo, da so cene, učinkovitost in funkcionalnost njihovih izdelkov konkurenčne. Bolj ali manj se razlikujejo samo še po blagovnih znamkah in dizajnu. Da bi razumeli trg in potrebe na njem, moramo biti zato odprtega duha in usmerjeni v prihodnost. Pri tem moramo razvijati izdelke, ki so privlačni in nas bogatijo, ki osvojijo naša srca in prepričajo naš razum. Lahko bi jim rekli izdelki za »dobro počutje«. To je varna pot za podjetja, ki si želijo razvijati prijateljske odnose s strankami in si pridobiti dolgoročno zvestobo blagovni znamki.
Carlson govori o pomenu kulturne povezanosti, o znanju in uporabi znanja pri ustvarjanju  izkustev. Poudari pomen pripovedovanja zgodb in vzpostavljanja dejavnikov, ki kupce pritegnejo; govori o uporabi oblikovanja kot komunikacijskega orodja in kanala. Najpomembneje je, da smo drugačni. Najti moramo nekaj, kar nam pomaga, da naredimo stvari po svoje.
Oblikovanje je za Davida Carlsona doživljanje in kot takšnega ga predstavi v luči petih različnih oblikovalskih smernic za prihodnost, ki so rezultat mikro- in makroraziskav, opravljenih za poročilo David Reporta o smernicah prihodnjega razvoja.

Za Davida Carlsona, ustanovitelja David Reporta, je oblikovanje že dvajset let uspešno konkurenčno orožje. Z oblikovanjem kot dodano vrednostjo naročnikom pomaga ustvariati privlačne blagovne znamke, pripravljene na izzive prihodnosti. Med njegovimi naročniki so tudi Absolut, Level Vodka in Sony Ericsson.
Davida Carlson je tudi ustanovitelj pohištvene blagovne znamke David Design, trgovino s stilom Carlson Ahnell in podjetje znanja Designboost. Občasno prevzame vlogo povezovalca dogodkov, spiše kakšen letopis ali razpravljalni članek. Je tudi urednik in grafični oblikovalec revije, ki jo izdaja organizacija za zaščito naravne dediščine.
David predava o trendih na področju oblikovanja, podjetništva, komunikacij in razvoja blagovnih znamk.
Več informacij: David Report http://davidreport.com

Program Oblikovalske konference
Prijavnica

“PREDMETI IN UPORABNIKI: ZAHTEVNA INTERAKCIJA,” 23. - 24. okt., Ljubljana
Paul Cocksedge, oblikovalec, Paul Cocksedge Studio, Velika Britanija

Paul Cocksedge Studio je znan oblikovalski studio v lasti oblikovalca Paula Cocksedgea in direktorice Joane Pinho. To londonsko podjetje se ukvarja z notranjim oblikovanjem, sprejema naročila in občasno svetuje številnim strankam na najrazličnejših področjih. Med njihovimi izdelki najdemo vse, od takšnih, izdelanih po meri, do takšnih, izdelanih s pomočjo licenčne tehnologije. V studiu neprestano nadgrajujejo svoj močni portfelj izdelkov in projektov; ti se odlikujejo po posebnem odnosu, ki ga gojijo do oblikovanja.
Cocksedge je bil na Royal College of Art učenec Rona Arada; ta ga je tudi predstavil Isseyu Miyakeju in Ingu Maurerju, ki sta pripravljala razstave njegovih zgodnjih del. Po predstavi na milanskem tednu oblikovanja leta 2003 in nagradi Bombay Sapphire, ki jo je prejel za svetilko »NeON«, je v bližini London Fieldsa ustanovil svoj studio.
Cocksedge danes predava in razstavlja po vsem svetu. Je član svetovalne skupine za londonski dogodek 100% Design. Na njegovem seznamu strank so med drugim tudi londonski muzej oblikovanja, Droog Design, newyorški muzej umetnosti in oblikovanja, Swarovski, fundacija Bombay Sapphire, Trussardi Spa ter Muzej Viktorije in Alberta (stalna zbirka).

V številnih delih Paula Cocksedgea je razviden odnos med predmeti in njihovimi uporabniki; ta odnos igra osrednjo vlogo od inspiracijske faze pa vse do končnega oblikovanja in izvedbe. Posebno pozornost ustvarjalec namenja materialom, obliki in uporabljeni tehnologiji.
Paula je na začetku pritegnila svetloba – navdajala ga je z občutkom svobode, ker je ne omejujejo ovire težnosti. Med njegovimi visečimi deli najdemo izdelke z imeni »Stiren«, »NeON«, »Kristaliziran«, »Safirska svetloba«, »Tančica« in celo »Lahek kot zrak«, kjer svetlobo vidimo v spodnjem delu, čeprav je usmerjena navzgor.
Rad vzbudi tudi nekakšen občutek napetosti, s tem ko ustvari predmet, ki je tisto, kar je, in hkrati tisto, kar ne bi smel biti. Takšni so njegovi »logično ustvarjeni nelogični konstrukti«, kot so »Watt?«, ki ga razsvetljujejo poteze svinčnika, »Žarnica«, ki jo sproži sveže utrgan cvet, »NeON«, ki gori s pomočjo votle cevi, »Palica«, ki oddaja močno svetlobo, a ne oddaja toplote, ter »Zasebni prizor« in »Tančica«, kjer je očem vse skrito ali pa je vse golo in neposredno.
Njegovo izložbeno okno za Wellcome Trust na Euston Roadu, »Zasebni prizor« in »Tančica« so le nekatere izmed njegovih novejših stalnih ali začasnih postavitev. Nedavno je za nemški Financial Times pripravil prazničen ovojni papir. Njegovi privlačno oblikovani izdelki še naprej vzbujajo začudenje in po tihem zahtevajo našo interakcijo ter iščejo svoje mesto nekje v naših mislih.

Program Oblikovalske konference
Prijavnica